Pred nekaj tedni sem bila po nekakšnem »naključju« na predavanju gospe, ki me je spominjala na kakšno res hudo in avtoritativno profesorico ali pa profesorja v osnovni šoli, kjer nisi smel »niti piskniti« ali pa izraziti svojega mnenja, ki bi bilo drugačno od profesoričinega. Po gestah in izražanju bi lahko bila Hitlerjev klon, če se malce pošalim. 🙂
Toda ta gospa mi je pokazala veliko ogledalo in spoznanje, da se je v osnovni šoli vame nezavedno zasidral nekakšen strah, da obstajajo pravilni in napačni odgovori. Da je »prav« edino to kar si zamisli v svoji glavi dotična oseba (v tem primeru torej profesorica). Da ni ok, da izrazim svoje mnenje, ki se je pogosto razlikovalo, saj je »napačno«. Takšnih in podobnih omejitev se je tekom šolanja naužil najverjetneje kar marsikdo izmed nas.
Toda ni pravilnih in napačnih odgovorov … saj je različnih mnenj in odgovorov toliko kot je na tem planetu ljudi. Zakaj si potem na osnovi tega delamo toliko nepotrebnih tegob in se mnogokrat še sedaj otroci v šolah učijo na podlagi »pravilnih in nepravilnih« odgovorov, ki jim izrazito zmanjšajo razmišljanje po njihovih lastnih vrednotah, merilih in izven škatle ukalupljenosti in pravil. Morda vanje zasidrajo tudi nepotrebne strahove in omejitve. Morda zaradi tega, da vzgojimo še eno generacijo hlapcev, namesto, da kreativcem damo manevrski prostor za njihovo razmišljanje in spodbujamo drugačnost?!
Mar imajo t. i. avtoritete v življenju še vedno »glavno« besedo?
Spomnila sem se na moj odpor do t. i. absolutnih avtoritet, na katere ne dam nič, saj se mi zdi to poveličevanje nekaterih oseb zgolj zaradi nazivov in podobnega, precejšnja bedarija. Ljudje smo si namreč med seboj enaki, v ni nadčloveka in navadnega človeka, v očeh vesolja smo namreč vsi enaki.
Vendar pa smo na različnih stopnjah zavedanja, kar pa med nami ustvarja bregove in težko se je »bosti« z osebo, ki je totalno vpeta v ozko gledost in deluje po takšnih načelih, ker se zdi kot, da z nami, ki razmišljamo bolj »svobodnjaško«, prihajamo iz različnih planetov.
Toda potrebno je dopustiti zavedanje, da obstaja toliko različnih odgovorov kot je različnih ljudi in spoštovanja si zagotovo ne bomo pridobili na način, da bomo skušali »povoziti« vse okrog sebe.
Če želimo spoštovanje, najprej sami dajmo spoštovanje.
Spoštovanje si je potrebno »prislužiti«, ne pa ga izsiliti. Prislužimo pa si ga tako, da smo najprej iskren in spoštljiv človek mi sami. Marsikomu pa to še vedno ni jasno. Niti mariskomu, ki se ukvarja s poučevanjem na šolah, z različnimi predavanji in podobno. Čas socializma in podobnega pa je tudi že nekaj časa mimo, tako, da res ne bi bilo odveč, da bi se stvari drastično spremenile tudi današnji realnosti primerno … v šolah in prav povsod drugje, kajne? 🙂