Moški bolj kot kdaj koli prej iščejo nežne, pristne, čutne in čuteče ženske. Morda tudi zaradi tega, ker je veliko žensk veliko časa v moški energiji in nimajo nobenega stika s seboj in svojo nežno platjo. Marsikatera sploh ne ve več kaj predstavlja ženska energija. Veliko pa jih tudi misli, da če bodo bolj v svoji ženskosti, bodo bolj ranljive, ranljivost se pa v današnjem svetu povezuje z nemočjo in šibkostjo.
Vse to ne bi moglo biti dlje od resnice. Ranljivost je ravno nasprotno. Ranljivost je moč in v svetu še nikoli ni bila tako zelo potrebna kot danes. Ali pa morda je bila. V vsakem primeru pa ljudje v resnici obožujemo iskrenost in pristnost ter ranljivost. Ni ga boljšega od tega, ker nam to daje na vedenje, da smo ljudje in da lahko živimo svojo človeško izkušnjo z vso pestro paleto barv in da smo sprejeti z njo, točno takšni kot smo. Da smo videni, slišani, občuteni … kaj je lahko še lepšega od te pripadnosti in enosti z vsemi in vsem?
Perfekcionizem je drugo kar ženske postopoma a povsem odvrača od svoje pristne, sexy, divje in nežne, čutne in čuteče ženske narave, ki jo vsaka v sebi ima. Vse bolj je všečen “videz lutk”, veliko je lepotnih operacij in takšnih ter drugačnih kozmetičnih popravkov in poudarek zgolj na zunanjosti. Toda vse te ideale si same “postavljamo” in smo jezne, razočarane nad seboj, če jih ne dosegamo. Toda komu na čast bi morale dosegati te nore in nedosegljive ideale? Mar res mislimo, da nas bo to popeljalo k »perfektni ženski in popolnemu moškemu« in da bo potem vse kot v pravljici? Ali je vodilo všečnost in iskanje sreče zunaj sebe?
Moški ne želijo imeti ob sebi in svojem življenju perfektnega ženskega robotskega klona, temveč sočno, čutno žensko in zelo vprašljivo se mi zdi to, da se zares sočna ženska lahko »naredi« z operacijo , dvema ali tremi popravki in tako naprej. Če pa moški želi perfektnega robota, pa je moje vprašanje na mestu: »Zakaj za hudiča, bi sploh želele biti s takim moškim?« Na zunaj se lahko v današnjem svetu spremeni marsikaj, toda vprašanje pa je, kakšna je človekova notranjost, kakšna strast ga žene in kakšne čustvene in duhovne doktrine je zmožen doseči. Z videzom lahko dosežemo marsikaj, toda notranjost se s tem ne bo spremenila.
In na drugi strani je veliko čustveno prestradanih moških. Sestradanih predvsem prave ženske energije, ki je v ravnovesju in je dobijo tako malo, pa je tako zelo pomembna. Na račun malce ženske energije, ko jo dobijo, so pripravljeni “pognati vse v maloro”, če se malce pošalim. Golota je praktično povsod in prodaja se za med. Spolna energija poganja svet in nič čudnega to ni, saj smo vsi nastali iz nje in je najmočnejša energija v vesolju. Toda lahko pa gre tudi v minus in je močno destruktivna. Trenutno v našem svetu je velikokrat zelo destruktivna, saj se z njo manipulira na vse možne načine. Toda ustroj kolesja se lahko spremeni in potrebno ga je spremeniti.
Ženske si večkrat povsem nevede in na različne načine »odrežemo jajčnike« in životarimo v precej manjši moči kot pa smo je v resnici zmožne živeti. Morda zato, ker se izogibamo zares čutiti sebe in svojo žensko moč. Morda zaradi slabih izkušenj iz preteklosti, iz otroštva, iz zgodovine. Morda zaradi vsega skupaj. Prenehajmo s tem in da si dovolimo še bolj zaživeti sebe in svojo ženskost. Ker smo veliko močnejše, ko smo v svoji pristni ženskosti.
Ni potrebno iti nazaj v obdobje nabiralništva in lova, da bi kot ženske in moški uvideli kakšne so naše »vloge«, da smo bolj naravni in v harmoniji s seboj in drug z drugimi. Toda nujno pa je, da prenehamo živeti eden mimo drugega in spregovorimo isti jezik ljubezni. Da se kot ženske in moški zares vidimo, začutimo in v sebi ter med seboj najdemo ravnovesje. Ideali pa so tako ali tako že sedaj postavljeni previsoko. Niti same jih ženske ne moremo dosegati, kako jih bodo dosegale naše zanamke? Zato v koš z ideali in nazaj k svoji pravi ženski naravi, ki je magnet za čisto vse kar si vsaka posameznica želi, prav tako pa tudi to kar si želijo moški.