Za dober odnos lahko storimo marsikaj, na prvi pogled morda povsem enostavnega. Toda ravno enostavne in preproste stvari so tiste, ki so najučinkovitejše. V vseh svojih odnosih z različnimi ljudmi, sem se do sedaj naučila mnogo stvari. Med njimi je bila pomembna komponenta ta, da je potrebno sproti izražati svoje želje, občutke, skomunicirati ali pa vsaj napisati svojo resnico, če je že povedati ne zmoremo.
Za dober odnos je dobra odkritost. Da se v njem ne igra igric in se karte odkrito vržejo na mizo čim prej ter da se z obeh strani izrazi kaj je zares na stvari. Da se vedno najde zmaga-zmaga za oba dva, brez nekih kompromisov, ki navadno zgolj pristrižejo želje vsaj enega v odnosu. Zmaga na obeh straneh pa je, ko se najde tretja rešitev, ki vključuje želje in potrebe obeh dveh.
Vsak dober odnos vsebuje iskrenost. Laganje vse uniči in ko je zaupanje izgubljeno, ga je težko na novo zgraditi, če se to sploh da, kar je povsem odvisno od situacije in posameznika. Zaupanje se pravzaprav gradi na dejanjih, ne zgolj na besedah. Pri marsikomu pa je veliko besed in malo dejanj, na kar je potrebno biti pozoren že na začetku.
Za dober, harmoničen odnos je važno tudi, da se držimo svojih obljub in dogovorov. Lahko se zgodi, da kdaj pride kaj vmes in ne moremo držati dogovorjenega, toda to se ne dogaja neprestano, saj to kaže zgolj na nezanesljivost. Če človek ni zanesljiv, pa z njim ni možno zgraditi lepega odnosa, saj v bistvu nikoli prav dobro ne vemo kje sploh smo v zvezi z njim oziroma z njo. Ko so dejstva znana, je nesmiselno iskati izgovore za ljudi in jih zagovarjati, saj si s tem zgolj zatiskamo oči pred resnico.
V odnosih se ni smiselno pretvarjati. Pravzaprav se prej kot slej se v interakciji z z drugimi, človek pokaže tak kakršen je in ne bo se kar tako spremenil. Tukaj bolj velja, da vzemi ali pusti, tisto kar »dobiš«, toda ne pa vztrajati pri tem, da se bo človek potem spremenil. Ker sem ženska, lahko govorim iz ženske strani, da sem večkrat opazila, da je moški včasih za žensko kar nekakšen »projekt«, za katerega misli, da ga bo spremenila in po »svoje priredila«. Predvsem na dolgi rok je to povsem stran vržen čas in energija, ker se bo moški, če se bo že spremenil, spremenil izključno zaradi sebe, ne pa zaradi nekoga drugega.
Vsak dober odnos je dvostranski.
Vsak dober odnos teče v obe dve smeri in ustvarja celoto. Nasprotje temu so enostranski odnosi, ki so zelo boleči. Na eni strani nekdo konstantno daje in vlaga v odnos svoj čas, trud in energijo, medtem, ko na drugi strani nekdo drug tega ne zna (dovolj) ceniti, mu je vse to samoumevno in ni pripravljen narediti skorajda nič ali pa bore malo, da bi se tovrstni odnos sploh ohranil.
Pomembno je, da opazimo, ko se zgolj mi trudimo in vlagamo svojo energijo, čas in prispevek v odnos. Če si v odnosu sam-a ali pa s čustveno otopelo osebo, se to opazi na način, da si v bistvu zgolj ti tisti, ki deluješ in komuniciraš ter želiš, da se odnos razvija naprej, medtem, ko oseba na drugi strani tega ne prakticira. Ko ugotoviš, da si v enostranskem odnosu, ga raje spusti. Na dolgi rok enostranski odnosi bolijo veliko bolj kot pa to, da (s)pustimo tak odnos.
Za na konec pa še to, da je potrebno biti pozoren na rdeče zastave. Če smo že od začetka pozorni na rdeče zastave, potem ne pride do nepotrebnih bolečin. Če pa nismo, pa navadno »plačamo« te spregledane rdeče zastave. V resnici že kar hitro zaznamo oziroma začutimo, če stvari gredo v pravo smer ali pa od zadaj nekaj smrdi. Le zaupati si je potrebno. Koliko nepotrebne bolečine in nepotrebnih lekcij si lahko s tem, ko poslušamo svoj notranji glasek, ki nam tiho šepeta resnico, prihranimo? Namesto, da vztrajamo v slabih odnosih, raje kreirajmo kakovostne, lepe odnose. Vsak izmed nas, si jih namreč zasluži.