Po socialnih omrežjih je tako rekoč lahko skoraj vsak »vse«. Marsikdaj je profil tudi povsem drugačen od človeka, ki ga vidimo in začutimo v resnici. Delimo pač kar želimo, eni več, drugi manj in vsak je na svoj način vpet v to dinamiko, toda sama se večkrat vprašam o iluzijah, ki si jih lahko preko tega naredimo.

Iluzije, ki si jih naredimo o drugih ljudeh zgolj preko videnega na spletnih omrežjih, so lahko precej nevarne. Koga lahko dajemo tudi na piedestal, veliko je nagnjenja k nekakšni popopolnosti, pogosto mislimo, da imajo ljudje svoje življenje vedno v povsem perfektno in da se jim vedno dogajajo same super stvari in ko smo tako nekaj časa vpeti na socialna omrežja, lahko hitro »poberemo« energijo, da vsem drugim vse štima, samo mi smo nekakšni »luzerji« in da nam nekaj manjka.

Toda ali je to res, pa je že povsem druga zgodba. V življenju so nihanja in nikoli ni povsem enako. Enkrat si »zgoraj«, drugič si malce bolj »spodaj«. Želim si, da bi bilo med ljudi več odkritosti glede vsega, tudi, če v življenju ni vedno vse tipi topi, da je tudi to ok in da imamo v življenju vedno ramo na katero se lahko naslonimo, tako v živo in ne zgolj preko socialnih omrežij. In da ko je vse super perfektno, tudi koga, ki se je z nami pripravljen veseliti in proslavljati uspehe.

Ljudje vendar potrebujemo stike v živo in to takšne pristne, brez nenehnega pogledovanja na telefone in brez neprestanega zapravljanja časa za prenekatere stvari, ki se dogajajo na soc. omrežjih, pa pogosto niso ravno vredne pozornosti in energije.

Izbirajmo si pametno in srčno ljudi katerim namenjamo svoj čas in energijo, ko jih spremljamo, ker ni vse zlato kar se sveti.